Kontakt

Analiza tveganj in odgovarjanje na zaznana tveganja

 

Proces analize tveganj je v osnovi izrazito holističen pristop, ki je hkrati podvržen tudi vedno spreminjajočim se in na novo ponavljajočim se tveganjem, kar je posledica čedalje hitrejših družbeno-ekonomskim spremembam. Proces analize tveganj se sestoji iz dveh faz, in sicer faze identifikacije tveganj in faze evalvacije (ocenjevanja) tveganj. V fazi identifikacije tveganj se za spoznavanje tveganj uporabljajo številne tehnike, kot so viharjenje možganov (angl. brain­storming), uporaba anket in vprašalnikov, analiza zgodovinskih podatkov, fizič­ne kontrole v procesih, diagrami organizacijskih tokov, posebno tehniko pa predstavlja tudi izdelava registrov tveganj, kar je danes še posebej značilno za organizacije javnega sektorja. Druga faza analize tveganj pa se sestoji iz evalvacije (ocenjevanja) tveganj, katerega bistvo je ugotavljanje verjetnosti nastanka dogodka v prihodnosti, ki bo povzročil neke percepirane negativne učinke. Pretvornik (pretvornik enot) za enote. Pri tem velja omeniti, da je zaz­navanje tveganj izredno subjektivne narave, saj je v osnovi tveganje družbeno- človeški in ne matematični fenomen. Pomemben element evalvacije tveganj je izdelava matrike tveganj, ki predstavlja kombinacijo verjetnosti nastanka in obseg posledic nastanka tega dogodka. Izdelava takšnih matrik je še posebej pomembna iz vidika določana sprejemljivosti tveganja, saj je tudi v tem procesu potrebno upoštevati načela analize stroškov in koristi. Povedano drugače, veli­kost in morebitne posledice tveganja je potrebno primerjati s sredstvi.