Kontakt

Lani je manj kot osem ur na dan delalo 6,6 odstotka zaposlenih Največ honorarnega dela v računalništvu

Hiter način življenja, dolge ure v službi in vedno manj časa za zasebno življenje ljudi spodbujajo, da si poskušajo najti alternativen način služenja vsakdanjega kruha. S tem je ponavadi povezana tudi nižja plača, kot če bi bili redno zaposleni. A jih to ne moti preveč – vse v imenu višje kakovosti življenja. V Sloveniji sicer ni veliko posameznikov, ki bi se sami odločali za te »drugačne« oblike zaposlovanja. Žal jih je precej več v to primoranih, ker nimajo druge izbire.

V računalništvu, prevajalstvu, založništvu, oglaševalstvu, novinarstvu ... skratka povsod tam, kjer je navzoče ustvarjalno delo, je razširjeno sklepanje pogodb o avtorskem delu. Na kadrovski spletni strani  tako delodajalci pogosto objavljajo oglase prav za honorarno oziroma dodatno delo ter projektno zaposlitev. Njeni snovalci sicer natančno ne vedo, kako podjetja in delavci pravno urejajo delovno razmerje, ugotavljajo pa, da prevladujejo dela s področja računalništva, vnosa in obdelave podatkov, razna časovno določena dela, pa tudi fizična. »Delodajalci za tovrstna dela resda velikokrat uporabijo kar študente. Še posebno, če je treba nadomestiti rednega delavca, ki je odsoten zaradi bolezni, dopusta, usposabljanja ali dodatnega sezonskega dela. »Prednost 'honorarca' je največkrat preprosta prekinitev delovnega razmerja. Za kakšnega honorarca se podjetje odloči, pa je odvisno od vrste dela, ki je na voljo. Ko je to za krajši čas, največkrat najemajo študente, če je daljše in bolj zahtevno, pa imajo prednost delavci, ki izhajajo z enakega področja dela, saj s tem skrajšajo čas usposabljanja,« poudarja. Po nekaterih odzivih njihovih strank tudi sklepa, da se delodajalci včasih odločijo, da honorarcu honorarno zaposlitev spremenijo v stalno.